Ta spletna stran uporablja piškotke zaradi zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje. Informacije o piškotkih so shranjene v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in pomagajo naši ekipi, da razume, kateri deli spletnega mesta so za vas najbolj zanimivi in koristni. Vse nastavitve piškotkov lahko prilagodite v zavihkih na levi strani.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) mladoletne žrtve kaznivih dejanj v mnogih pogledih obravnava drugače kot odrasle žrtve. ZKP tudi ločuje med različno starimi mladoletniki. Tako lahko mladoletnik, ki je dopolnil 16 let, sam poda predlog za pregon ali vloži zasebno tožbo (drugi odstavek 54. člena ZKP) ter lahko sam podaja izjave in opravlja procesna dejanja (drugi odstavek 64. člena ZKP). Po drugi strani lahko za mladoletno žrtev njen zakoniti zastopnik (običajno so to starši) podaja vse izjave in opravlja vsa dejanja, ki bi jih sicer lahko opravljala žrtev sama (prvi odstavek 64. člena ZKP).
Mladoletna žrtev ima naslednje pravice:
- pravica do spremstva podpornih oseb in do pooblaščenca_ke,
- pravica do obzirnega ravnanja pri zaslišanju,
- pravica do izključitve javnosti glavne obravnave.
Poleg tega za nekatera kazniva dejanja, storjena proti mladoletni žrtvi, veljajo daljši zastaralni roki oziroma ti začnejo teči šele ob polnoletnosti žrtve.
V povezavi s pregonom kaznivih dejanj Kazenski zakonik (KZ-1) določa drugačen začetek teka zastaralnih rokov pri nekaterih kaznivih dejanjih, ki so storjena proti mladoletni žrtvi. Pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni žrtvi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od polnoletnosti žrtve. To je posebej pomembno pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, pri katerih mnoge žrtve šele več let po kaznivem dejanju zberejo moč in pogum in dejanje prijavijo (lahko tudi več let po polnoletnosti), in pri kaznivih dejanjih, ki so jih proti mladoletni žrtvi zagrešili starši, ker so mladoletne žrtve na starše na tak ali drugačen način navezane in od njih odvisne in zato lahko dejanje pogosto prijavijo šele, ko odrastejo, se odselijo in pridobijo samostojnost. Poleg tega lahko otroci pri nizki starosti kazniva dejanja, ki so bila izvršena zoper njih, potlačijo in pozabijo ali jim pripišejo drugačen pomen in lahko šele kot odrasli dojamejo, kaj se jim je zgodilo.
Ob tem je potrebno opozoriti, da je zgoraj navedena določba v taki obliki uveljavljena šele 1. novembra 2008. Za kazniva dejanja, ki so bila storjena pred tem datumom, velja, da zastaranje teče od storitve kaznivega dejanja, se pa zastaranje kazenskega pregona ne more izteči pred potekom petih let od polnoletn
Glavne obravnave v kazenskem postopku so praviloma javne in na njih smejo biti navzoče polnoletne osebe (294. člen ZKP). Sodišče pa lahko med glavno obravnavo izključi javnost vse ali dela glavne obravnave, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca_ke ali žrtve ali koristi mladoletnika_ce (295. člen ZKP). Praviloma bo javnost z glavne obravnave izključena, če bo šlo za kazniva dejanja, ki so jih proti mladoletniku_ci zagrešili njegovi_ni družinski člani (npr. nasilje v družini ali zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje), če je šlo za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnika_ce ali za kakšna druga kazniva dejanja, podrobnosti katerih bi lahko negativno vplivala na varstvo javnega reda in morale (izvajanje hujšega nasilja nad mladoletnikom_co). Če je mladoletna oseba navzoča na glavni obravnavi kot priča ali oškodovanec_ka, jo je treba odstraniti iz sodne dvorane, brž ko njena navzočnost ni več potrebna (4 odstavek 331. člena ZKP).
ZKP izrecno zapoveduje, da je potrebno pri zaslišanju mladoletne žrtve ravnati obzirno, da zaslišanje ne bi škodljivo vplivalo na njeno duševno stanje. Če je potrebno, se zaslišanje mladoletne osebe opravi s pomočjo pedagoga_inje ali kakšnega_e drugega_e strokovnjaka_inje (četrti odstavek 240. člena ZKP).
Poleg tega se žrtev, mlajšo od 15 let, ki je bila žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ali kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ne sme zaslišati v prisotnosti storilca_ke (četrti odstavek 178. člena ZKP). Tudi na glavni obravnavi neposredno zaslišanje teh žrtev ni dopustno, ampak se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju žrtve (peti odstavek 331. člena ZKP).
ZKP v tretjem odstavku 65. člena določa, da morajo imeti vse mladoletne žrtve, ki so žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ali kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca_ko (običajno je to odvetnik_ce), ki skrbi za pravice žrtve. Ta žrtvi predvsem pomaga zaščititi njeno integriteto med zaslišanjem in uveljaviti premoženjskopravni zahtevek. Če si mladoletna žrtev sama oziroma prek svojih zakonitih zastopnikov ne priskrbi pooblaščenca_ke, postavi pooblaščenca_ko sodišče po uradni dolžnosti izmed odvetnikov.
Poleg tega je tekom celotnega predkazenskega in kazenskega postopka ob mladoletni žrtvi lahko prisotna oseba, ki ji žrtev zaupa (4 odstavek 65. člena ZKP).